Aequorea forskalea (morsko kolesce)

Šibek ožig

Majhna (največ 10 cm) in neškodljiva, saj njen strup ni človeku nevaren.

Bivalno okolje

Običajno redka ob naših obalah, čeprav se lokalno lahko pojavi v večjih oblakih, še posebej spomladi.

Kako jo prepoznati

Meduzo nastane iz pritrjenih polipov. Je majhna, kvečjemu kakih 10 cm v premeru. Od ostalih vrst jo ločimo po radialnih kanalih, ki povezujejo center z robom klobuka. Ustna odprtina se nahaja v želatinozni izboklini na spodnji strani klobuka. Iz te vrste so izolirali flourescentni protein (GFP), ki številnim meduzam omogoča iskrenje. To odkritje je pripomoglo k razvoju novih diagnostičnih tehnik in raziskavam v molekularni biologiji. V diagnostiki se GFP uporablja za označevanje specifičnih vrst celic. Za odkritje GFP so raziskovalci Osamu Shimomura, Martin Chalfie in Roger Tsien leta 2008 prejeli Nobelovo nagrado za kemijo.

Aurelia aurita (uhati klobučnjak)

Šibek ožig

Strup uhatega klobučnjaka je ljudem neškodljiv. To vrsto meduze lahko brez težav vzamete v roko (na Kitajskem je celo priljubljena jed), vendar je njena struktura zelo občutljiva in jo zlahka poškodujete.

Bivalno okolje

Aurelia živi povsod na severni polobli in se lahko pojavlja v velikem številu.

Kako jo prepoznati

Največji primerki dosegajo premer 30-40 cm, na robu klobuka so številne drobne lovke. Je precej ploska in prosojna. Gonade so razvrščene v štiri dobro vidne kroge. Ustno votlino obdajajo štiri ustna ramena. Središče klobuka povezujejo z robom radialni kanali. Za razliko od ostalih meduz dobro preživi v ujetništvu in jo je moč videti v akvarijih po vsem svetu.

Carybdea marsupialis (ognjeni klobučnjak)

Pekoč ožig

Carybdea marsupialis spada med kubomeduze, tako kot nekatere smrtonosne meduze, ki živijo ob obalah Avstralije. K sreči strup ognjenega klobučnjaka ni smrtonosen, ožig je sicer boleč, vendar je bolečina kratkotrajna.

Bivalno okolje

Pojavljajo se po vsem Sredozemskem morju, privlači jih svetloba, obalam se približa ponoči.

Kako jo prepoznati

Manjša, prosojna, z rahlo oglatim klobukom. Meri 4 do 5 cm in ima štiri dolge lovke. Plava intenzivno in se hitro giblje.  

Cassiopea andromeda (koreninasta meduza)

Pekoč ožig

Njen ožig ni zelo nevaren, vendar se je dotiku vseeno bolje izogniti.

Bivalno okolje

Tujerodna vrsta, ki je Mediteran je prišla skozi Sueški kanal. Najpogosteje se nahaja ob obalah Turčije, leta 2010 so jo prvič opazili tudi pri Malti. Rajši ima peščeno dno, vendar se občasno pojavlja tudi na skalnatih območjih.

Kako jo prepoznati

Doseže premer do 30 cm, večinoma počiva na dnu, s klobukom obrnjenim navzdol. Zaradi slednjega jo poimenujejo tudi 'obrnjena meduza'. Barvo ji dajejo simbiotske enocelične alge, ki živijo v njenem tkivu.

Catostylus tagi

Pekoč ožig

Njen ožig ni zelo nevaren, vendar se je dotiku vseeno bolje izogniti.

Bivalno okolje

Pogosto se pojavlja ob Portugalski obali in drugod v Atlantiku. Do leta 2010, ko jo je fotografirala Maria Ghelia v bližini otoka Pantelleria, v Sredozemlju ni bila opažena.

Kako jo prepoznati

Podobna je morskemu klobuku (Rhizostomi pulmo), vendar nima nodrovijolične obrobe. Ponekod po svetu jo uživajo.

Chrysaora hysoscella (kompasna meduza)

Pekoč ožig

Ožge podobno kot mesečinka (Pelagia), vendar je ožig običajno manj boleč.

Bivalno okolje

Živi v Atlantiku in se občasno pojavlja tudi v bolj severnih geografskih legah. V gostih oblakih se pojavlja celo ob norveški obali. V Mediteranu se sicer pojavlja pogosto, vendar je redko zelo številna.

Kako jo prepoznati

Premer klobuka lahko doseže 30 cm. Ima štiri ustna ramena, ki lahko dosežejo dolžino 1 m. Klobuk krasi 15 prog, ki se širijo iz centra proti robu (spominjajo na kompas). Na robu klobuka se nahaja 24 lovk. Izredno lepa in fotogenična meduza.

Cotylorhiza tuberculata (morska cvetača)

Šibek ožig

Ljudem povsem nenevarna, vendar se je dotiku vseeno bolje izogniti. Po vsej verjetnosti je nenevarna tudi večini rib. Kot tudi morski klobuk (Rhizostoma) je pogosto zatočišče ribjim mladicam.

Bivalno okolje

Pogosta v Sredozemskem morju. Rajši ima toplejše vode, zato jo večkrat opažamo poleti in zgodaj jeseni.

Kako jo prepoznati

Ena najlepših meduz v Sredozemlju. Premer do okoli 30 cm. Srednji del klobuka je lepo zaobljen in po navadi rahlo rjavkaste ali rumene barve. Na spodnjem delu klobuka se nahajajo ustne odprtine in ustna ramena, ki spominjajo na šopek rož in jih krasi modra ali vijolična obroba. Barvo ji dajejo simbiotske alge, ki živijo v njenem tkivu.

Drymonema dalmatinum (dalmatinska lasasta meduza)

Pekoč ožig

Zelo boleč ožig. Zaradi precejšnje velikosti je ožig lahko nevaren.

Bivalno okolje

Avstrijski zoolog Johann Jakob Heckel jo je leta 1880 opisal takole: velika meduza, ki se pojavlja ob dalmatinski obali Jadrana. Poimenoval jo jeDrymonema dalmatinum. Mnogo let je ostala neopažena, dokler je ni ponovno odkril Stiasny leta 1940. Po tem je zopet dolgo ni bilo na spregled, dokler ni začela povzročati težav v Puerto Ricu. V zadnjih letih se je začela ponovno pojavljati ob hrvaški obali.

Kako jo prepoznati
Gre za zelo redko vrsto, ki lahko doseže tudi 1 m premera in je največja meduza v Sredozemlju. Kako je mogoče, da tako velika žival ostane desetletja neopažena? Po vsej verjetnosti Drymonema preživi večino življenja na dnu morja, kot drobni polip pritrjen na skalo. V takšni obliki lahko preživi desetletja in nato nekega dne iz polipa nastane nekaj novih meduz. Kadar so pogoji ugodni, se lahko pojavi v velikem številu.

Marivagia stellata

Šibek ožig

Ker gre za zelo redko vrsto, v zvezi z ožigi ni veliko informacij. Vse kaže, da ožig ni boleč.

Bivalno okolje

V Sredozemskem morju je bila prvič opažena šele leta 2010 ob izraelski obali, kjer jo je identificirala Bella Galil. Prihaja skozi Sueški kanal, iz Rdečega morja.

Kako jo prepoznati

Kot nakazuje ime, je klobuk posejan z rdečimi pikami, ki spominjajo na zvezdnato nebo. Pojavlja se v vzhodnem delu Sredozemskega morja, vendar je mogoče, da pripotuje tudi drugam. Za potrditev opažanja je nujno pripeti tudi sliko.

Mnemiopsis leidyi

Ni ožiga

Spada med rebrače in ne med ožigalkarje in tako nima razvitih organel za ožig plena. Ljudem je ta želatinasti organizem povsem nenevaren. Njegov plen so ribje ikre in larve. Kot tujerodna vrsta je M. leidyi v Črnem morju povsem spremenila delovanje ekosistema

Bivalno okolje

V osemdesetih letih se je prvič pojavila v Črnem morju, kamor je prispela z balastimi vodami ameriških tankerjev. Leta 2009 se je v velikih količinah razširila tudi v Sredozemlje.

Kako jo prepoznati

Mnemiopsis leidyi spada med rebrače, je želatinasta in dolga kakih 10 cm. Telo je jajčaste oblike. Ne plava s krčenjem klobuka (kakor plavajo meduze), pač pa z migetalkami, razporejenimi v osem reber na želatinastem telesu. Črno morje je bilo že pred njenim prihodom obremenjeno s pretiranim ribolovom in onesnaženjem, požrešnost te rebrače pa je dokončno zdesetkala ribjo populacijo. Kakšen bo njen vpliv v Sredozemskem morju lahko le ugibamo. Posledice v ekosistemu so namreč vidne šele v precejšnjem časovnem zamiku.

Olindias phosphorica

Pekoč ožig

Ožig ni nevaren, vendar vseeno dovolj boleč, da pokvari lep dan na plaži.

Bivalno okolje

V preteklih letih se je pogosto pojavljala ob tunizijski obali, kjer je povzročala težave turističnim delavcem. Sporadično se pojavlja tudi v Jadranskem morju, redko v gručah, vendar se vseeno lahko ponekod nahaja v večjem številu.

Kako jo prepoznati

Spada med trdoživnjake kot tudi morsko kolesce (Aequorea forskalea), vendar kljub manjši velikosti boleče ožige. V premeru dosega kakih 6 cm. Zraste iz polipov, ki živijo pritrjeni na morskem dnu. Po krajšem počitku živahno splava proti površju in nato zopet potone proti dnu z iztegnjenimi lovkami. Tako lovi plankton, ki predstavlja njen glavni vir hrane. Kopalec, ki jo z vrha opazuje, kako se požene proti površini, lahko dobi občutek kot bi ga meduza napada, a je to le napačen vtis.

Phyllorhiza punctata

Šibek ožig

Podobno kot pri morskem klobuku (Rhizostoma), ožig ni boleč in ne ogroža plavalcev.

Bivalno okolje

Prihaja iz Avstralije, v Jadranskem morju še ni bila opažena.

Kako jo prepoznati

Bele ali modrikaste barve. Klobuk je pokrit z drobnimi rumenimi pikami. V izjemnih primerih lahko doseže premer tudi do 50 cm. Po obliki je podobna morskem klobuku (Rhizostoma). Hrani se s planktonom, ribjimi ikrami in larvami. Pred leti se je pojavljala v večjem številu ob obali Floride in močno ogrozila tamkajšnjo ribjo populacijo. Je primerna za uživanje.

Physalia physalis (portugalska ladjica)

Pekoč ožig

Opečeni plavalci jo le redko vidijo, začutijo le zelo boleč ožig. V izjemnih primerih je ožig lahko celo smrten. Leta 2010 so na Sardiniji zabeležili eno smrtno žrtev in kar nekaj ljudi je moralo zaradi ožiga v bolnico.

Bivalno okolje

Physalia je v Mediteranu prisotna že zelo dolgo, vendar jo ljudje le poredko opazijo. Leta 2009 je bilo zabeleženih precej ožigov v vzhodnem Sredozemju, na Korziki in ob toskanski obali, pojavila pa se je tudi l. 2010 in 2011, vendar do sedaj ni zanesljive informacije o njeni prisotnosti v Jadranskem morju.  Za razliko od večine želatinoznih planktonov portugalska ladjica plava na površini. Spada med ožigalkarje, vendar ne med klobučnjake; je namreč kolonija več osebkov (polipov in meduz); uvrščamo jo med cevkače (Siphonophorae).

Kako jo prepoznati

Portugalska ladjica je kolonija osebkov, Ima velik mehur poln zraka (pnevmatofor) in na spodnji strani lovke. Mehur lahko meri 15 cm, lovke pa celo 20 do 30 metrov. Strup je zelo močan in nevaren tudi za ljudi.

Porpita porpita

Šibek ožig

Človeku nenevarna, vendar se je dotiku vseeno bolje izogniti.

Bivalno okolje

V Sredozemlju manj pogosta kot Velella, prav tako plava na morski površini. Lahko se pojavlja v večjih gručah. Ob koncu življenjskega obdobja jo naplavi na obalo.

Kako jo prepoznati

Tudi Porpita je kolonija polipov. V dolžino meri 3 do 7 centimetrov. Modri polipi so pritrjeni na okroglo prosojno plovno ploščico.

Rhizostoma pulmo (morski klobuk)

Šibek ožig

Lovke so kratke in dotik z ožigalkami ni boleč. Ob večkratnem stiku se lahko pojavijo izpuščaji.

Bivalno okolje

V našem morju se pojavlja pogosto. So velike in nudijo zatočišče različnim živalim, kot so ribje mladice in mali rakci.

Kako jo prepoznati

Za dalmatinsko lasasto meduzo (Drymonema), je to druga največja meduza v Sredozemlju saj ima klobuk lahko premer do 60 cm in meduza doseže maso do 20 kg. Je bele barve, z modrim robom. Ima več manjših ustnih odprtin. Giblje se s počasnim krčenjem klobuka. Na vzhodu velja za specialiteto.

Rhopilema nomadica

Pekoč ožig

Zelo neprijeten ožig. Pogosto jo zamenjujejo z neškodljivim morskim klobukom (Rhizostoma), ločimo ju lahko po modrem robu klobuka, ki ga Rhopilema nima.

Bivalno okolje

Rhopilema je pogosta v Indo-Pacifiškem oceanu in ker gre za tropsko vrsto je pogostejša v toplih vodah. V osemdesetih letih se je nenadoma pojavila ob izraelski obali. Verjetno je v Sredozemlje prišla skozi Sueški kanal. V vzhodnem Mediteranu povzroča precejšnje težave turizmu, ribičem in industriji.

Kako jo prepoznati

Glede na to, da lahko doseže premer do 80 cm, težko ostane neopažena. Lahko tvori velike gruče. Globalno segrevanje bi lahko precej razširilo njeno bivalno območje v Sredozemlju.

Thalia democratica (salpa)

Ni ožiga

Salpa spada med plaščarje in ne med ožigalkarje, tako ne poseduje ožigalk in ne ožge. Prehranjuje se s planktonom in je človeku nenevarna. Ko je zelo številna, lahko 'popase' velik del fitoplanktona.

Bivalno okolje

Salpe pogosto tvorijo na odprtem morju ogromne gruče.

Kako jo prepoznati

Salpe se pogosto združujejo v dolge verige (tudi do 6 m), sestavljene iz prosojnih sodčkastih osebkov, v katerih lahko opazimo oranžno piko. Pojavijo se nenadoma in lahko izginejo že po nekaj dneh.

Velella velella (škrlatna jadrnica)

Šibek ožig

Človeku nenevarna, vendar se je dotiku vseeno bolje izogniti.

Bivalno okolje

Precej pogosta v Sredozemskem morju. Tako, kot Physalia, tudi Velella plava na morski površini. Lahko se pojavlja v velikih gručah, dolgih tudi po nekaj kilometrov. Proti koncu življenjskega obdobja jih morje neizogibno naplavi na obalo.

Kako jo prepoznati

Ne sodi med klobučnjake in je v resnici kolonija polipov. V dolžino meri 3 do 7 cm, modri polipi so pritrjeni na prozorno “jadro”, ki omogoča premikanje s pomočjo vetra.